»Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas.«

»Izjemna dejavnost založnika, raziskovalca in zbiratelja kulturne dediščine Primoža Premzla ... je mogoče prebrati v utemeljitvi.«

»Tudi tukaj sem priznan, vendar morda ne toliko. Težko je, če je družba majhna. Na odprtje razstav prihajajo prijatelji in znanci. Trepljajo te po ramenih in te hvalijo, vendar nisi prepričan, ali res delaš dobro ali slabo. Razstave v tujini so kot filter, ki nam lahko točno pove, ali smo res dobri.«

»Filmski režiserji pričakujejo, da bo igralec v oblikovanje filmskega lika vložil tudi veliko osebne prezence, kar pa ni dovolj. Marijana Brecelj ima močno prezenco.«

»V nove, svobodnejše ustvarjalne razmere je stopila skupaj z mlajšo generacijo igralcev, ki so prinesli neforsirano, včasih bolj minimalistično, predvsem pa bolj realistično filmsko igro.«

»Marijana Brecelj sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije, in lahko birekli, da je kot igralka resnično zaživela, ko so se ustvarjalni odnosi pri filmu sprostili, kajti Marjancaje sproščena, odprta in zato neprimeren material za režijsko diktaturo.«

»Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca.«

»Sneg je distopija, presvetljena z upanjem v boljši svet.«

»Mlada fotografinja v lirično obarvani fotozgodbi jasno ponazorila idejo ravnotežja.«